»Zakaj nisi streljal?«
»Si slišal, kaj ti je trener govoril?«
»Danes pa nisi bil čisto pri stvari.«
Starš želi razumeti. Morda pomagati. Na tribuni je videl priložnost, ki je otrok ni izkoristil, in zdi se mu škoda, da o njej ne bi ničesar povedal. Vprašanje izreče z dobrim namenom.
Otrok ob oknu molči.
Starš njegovo tišino razume kot nezainteresiranost. Otrok pa morda samo nima več prostora za dodatno ocenjevanje. Za njim so tekma, trenerjeva navodila, odzivi soigralcev in lastno razočaranje. Zdaj bi rad nekaj časa sedel ob nekom, ki od njega ničesar ne zahteva.
Ista vožnja, dve različni potrebi
Starš je tekmo spremljal od zunaj. Otrok jo je odigral od znotraj.
Starš je videl, da je bil soigralec prost. Otrok je morda v tistem trenutku spremljal nasprotnika, izgubil ravnotežje ali se prepozno odločil. Morda je preprosto naredil napako.
To ne pomeni, da starš nima česa koristnega povedati. Pomeni pa, da pogled s tribune ni celotna izkušnja igralca.
Pred razlago zato pomaga vprašanje: »Kako je bilo danes tebi?«
Odgovor je lahko drugačen od pričakovanega. Otroka morda ne obremenjuje zgrešena priložnost, ampak nekaj, kar mu je rekel soigralec. Morda je ponosen na potezo, ki je starš sploh ni opazil. Ali pa o tekmi trenutno ne želi govoriti.
Tišina ni nujno zavračanje
Po napornem nastopu niso vsi pripravljeni takoj sestaviti pripovedi o tem, kaj se je zgodilo. Nekdo govori že na poti iz garderobe. Drugi potrebuje več časa.
Namesto zaporedja vprašanj lahko poskusiš:
»Bi govoril o tekmi ali bi imel zdaj malo miru?«
Če izbere mir, dogovor tudi spoštuj. Ne zapolni tišine čez minuto s pripombo: »Samo eno stvar ti še moram povedati.«
S tem mu ne sporočaš, da te njegova igra ne zanima. Pokažeš mu, da zanimanje ne pomeni obveznosti, da mora takoj poročati.
Podpora ni isto kot pohvala za vsako potezo
Ni treba reči, da je bilo vse odlično, če otrok ve, da ni bilo. Prav tako ga ni treba na hitro prepričevati, da rezultat ni pomemben, če mu tisti trenutek pomeni veliko.
Lahko ostaneš pri tem, kar slišiš:
»Vidim, da si razočaran.«
»Ta priložnost ti očitno še ne gre iz glave.«
»Verjamem, da si si želel več igrati.«
Takšni odzivi ne odločajo, kdo ima prav. Otroku dajo prostor, da pove več, ne da bi moral najprej braniti svoje občutke.
Če želi tvoje mnenje, ga lahko ponudiš. Koristno pa je preveriti: »Želiš, da te samo poslušam, ali želiš tudi moj pogled?«
Ko otrok sam začne kritizirati trenerja
»Vedno igrajo isti.«
»Trener me ne mara.«
»Sploh mi ne da priložnosti.«
Težko je poslušati razočaranega otroka, ne da bi ga želel takoj zaščititi. Toda ni treba nemudoma potrditi njegove razlage ali jo zavrniti.
Lahko vprašaš, kaj se je konkretno zgodilo. Kaj je trener povedal? Kaj je otrok pričakoval? Ali razume, kaj se od njega zahteva?
Skupaj lahko pripravita vprašanje za miren pogovor s trenerjem. Tako mu pomagaš sodelovati pri reševanju položaja, namesto da celotno zgodbo prevzameš nase.
To seveda ne pomeni, da mora otrok sam reševati poniževanje, grožnje ali druga neprimerna ravnanja. Takšne situacije zahtevajo odziv odraslih. Običajno tekmovalno razočaranje in vprašanje otrokove varnosti nista ista stvar.
Tudi po zmagi ni treba takoj govoriti o naslednjem koraku
»Dobro si igral, ampak naslednjič bi lahko …«
V tem stavku pohvala hitro postane uvod v novo nalogo. Otrok še ni povedal, česa se veseli, pa že posluša, kaj mu manjka.
Včasih je dovolj, da se z njim veseliš. Da ga vprašaš, kateri trenutek si bo zapomnil. Da poslušaš zgodbo o soigralcu, ki je prvič zadel, ali o dogajanju v garderobi.
Veselje ne potrebuje vedno takojšnje nadgradnje.
Nogomet ima dovolj prostora za učenje na treningu, pri analizi in v pogovoru s trenerjem. Vožnja domov lahko ostane tudi navadna vožnja domov.
Če si že pretiraval z vprašanji
Ni treba iskati popolnega načina starševstva. Lahko opaziš, da si začel analizirati, še preden si otroka sploh poslušal, in pogovor obrneš.
»Opazil sem, da sem takoj začel govoriti, kaj bi moral narediti drugače. Nisem te vprašal, kako si. Bi začela še enkrat?«
Takšen popravek je konkreten. Ne zahteva dolge razlage tvojih namenov ali otrokovega zagotovila, da nisi naredil nič narobe.
Samo odpre drugačen pogovor.
Po tekmi si lahko zanj predvsem starš. Nogometna analiza lahko počaka.
Pogovoriva se ↗